Z oprimki za plezanje sem zaenkrat imel opravka samo na otroških igriščih … Nič torej. Kot mulc sem plezal po drevesih, v kakšne skalnate stene se nisem zaganjal. Plezalske vrvi sem enkrat imel v rokah, to je pa to. Kar se plezanja tiče sem totalen analfabet!
Me pa nekaj na tem športu hudo privlači in filmi, ki ga prikazujejo, so mi top! Nazadnje sem gledal serijo mini dokumentarcev Great Wide Open, pred tem pa vsakega diha jemajoč Free Solo. V tovrstnih filmih se komplet izgubim. Izgubim se, tako kot se plezalci v navalu adrenalina izgubijo v stenah in na robovih prepadov.
Plezanje je tehnično izjemno zahteven šport, je izvenserijska preizkušnja človeške vzdržljivosti in hkrati izziv, ki nudi svojevrstno soočanje s človeškimi najglasnejšimi strahovi.
Tisti, ki se z njim ukvarjajo, pravijo, da gre za športno disciplino, ki nudi garantiran dostop do bivanja v “ZDAJ”, v katerega uspešen plezalec ne pusti vstopati nobenemu dvomu, nobeni šibkosti in nikakršnemu odlašanju.
Plezanje je prezentacija tega življenja v vsej svoji potencialni veličini.
Dokumentarni film The Wall – Climb for Gold te sezuje do gole noge ravno zato, ker na unikaten način prikazuje vse zgoraj našteto. Zgodbe najboljših plezalk na svetu (z našo Janjo Garnbret na čelu!), ki se potegujejo za prvi(!) plezalski nastop na olimpijskih igrah (Tokio 2020), te zaradi norega emocionalnega naboja “priheftajo” nase, pa še naučijo kaj življenjsko- praktičnega obenem. Tudi nas, ki se (zaenkrat) s plezanjem (še) ne ukvarjamo. 🙂
Toplo priporočam! 😉