Trilogija tekov, ki se je zvrstila v zadnjih treh vikendih, je z današnjim laufanjem okoli Gradiškega jezera zaključena.
Fertik. Basta. Ende. Voilà!
En mejčken sem bil sicer še razheblan od Hrastnik traila prejšnji vikend, a sem se danes zarana (brez metanja kovancev ali vlečenja palčk …) za udeležbo na tekaški prireditvi pred domačimi duri vseeno odločil.
Vreme je bilo ravno pravšnje. Ni nas pralo, v zraku pa je bilo sprva (za lauf) idealnih 12 stopinj, ki so do poldneva, ko se je pokazalo še sonce, lepo narasle.
Težko je bilo reči ne, zato sem se na brzino spravil v tekaške cunje, v ruzak zabasal nekaj vode, dodatno majico in anorak, ter jo urezal čez Prikrnico navzdolž proti tisti familji gradiških labodov.
Organizatorji so bili malo čez 9 že vsi v polnem zagonu. Na očeh ni bilo videti nobenih zaspancev in na obrazih nobene kislosti.
To!!! Me gusta dobra volja!
Štart (kronometer – tek na čas – oz. individualni start) je bil raztegnjen prek dveh ur, tako da se je vsakdo iz štartnega bloka pognal takrat, ko mu/ji je to pasalo in na trasi, ki mu/ji je najbolj odgovarjala (1 krog oz. 4200m ali 3 krogi oz. 12600m).
Ruzak sem v varstvo pustil majstrom za šankom in se ob 9:45 zapodil okrog vode. Trikrat.
En krog za ogrevanje, dva pa potem na šus …
Japajade!!! Hec … Ravno kontra:
V prvi krog sem se preveč zakadil, zato sem pri naslednjih dveh moral malo popaziti na sapo, če sem želel na cilj priti v okolici 50-ih minut (in v enem kosu …), kar mi je na koncu tudi uspelo.
Vesel kot radio, da me noge (še vedno) ubogajo in da znam v teku uživati tudi na tekmovanjih zdaj pišem tole kratko besedilo, s katerim se želim pokloniti organizatorjem za trud in vztrajnost pri izvajanju prireditve pa seveda vsem, ki so se teka ponovno (ali prvič) udeležili …
. . .
Turistično društvo Gradišče pri Lukovici – se vidimo naslednje leto!
Vsem mašinam na trasi – čestitke!
Slo maratonu pa iskrena hvala za tole naslovno in s soncem obsijano fotko! 😉