Pred kratkim sem objavil prvi del.
Čisto tako – v znamenju kratkočasenja, odziv pa je bil izjemen, kar me je napeljalo do spoznanja, da se po večini kar strinjamo.
Fotografija (še posebej na socialnih omrežjih) je eno, resnica pogosto nekaj precej drugega …
Kako se vam zdi zgornja slikica? Taka fina, ne?
Pač … družinica gre malce na potep proti morju in vse je posuto s cvetjem ter prežeto z vonjem borovcev … Sama IDIIIIIILA!
Ampak … a res???
Da smo s familjo pošklocali tole fotko, smo šli – ob dojenčku(!) in malčku(!) v spremstvu – čez goro nervoze, “otroških preizkušenj” in nenadnih “trmastih preobratov” … ob kupu posranih plenic, jasno!
Skratka …
Fotru in materi se je prvi dan skorajda spipalo od celotne “popotniške mrzlice” in najboljši del dneva je bil, ko smo vsi od ”izletniške agonije” popadali v posteljo.
Valda je čez noč udarila še hladna fronta in je dež zalil, kar se je (na morju!!!) zaliti še dalo, tako da je bil dan po prihodu na “oddihu ob obali” še toliko bolj “zanimiv”.
AMPAK!!! … Človek se privadi česarkoli, stvari so se uredile in nenazadnje je edino, kar res šteje tu na tem svetu, samo izkušnja in spomin, ki pa bo na pretekli vikend zagotovo pester.
… Ter verjamem, da čez toliko in toliko let, tudi izjemno lep, sploh pa nenadomestljiv. 😉