“Skok z aviona”.
Ta alineja se mi na seznamu “stvari za odkljukat preden grem…” svaljka že od pamtiveka.
Zakaj tako dolgo? Podzavestno me je najbrž strah višine, čeprav moja kvazi budnost tega ne priznava. Ampak s tem bom že opravil, nekako … bolj me zanima, če …
… gre pri skoku z aviona za drznost, bedarijo ali čisti adrenalin? Kombinacija vsega je najbrž, je pa zanimivo, da ta ideja pospešeno flirta z mano ravno letos, ko je tako ali tako že vse na glavo! Doma in po svetu. 🙂
Res rabim še to?
Ajde. Recimo, da rabim. To pa predvsem zato, ker sem prepričan, da smo ponavljajočim idejam priča s konkretnim razlogom, zato jim na eni točki moramo prisluhniti, saj si drugače naredimo več škode kot koristi. (Copy+paste iz 1. poglavja knjige Neuhojena stezica.)
In opasan z vso to psihološko teorijo pred neznanim (in sila nevsakdanjim početjem) sedaj premlevam …
Kam po tovrstno izkušnjo? (Ponudnikov skoka z aviona v tandemu je v Sloveniji kar nekaj in vsi trdijo, da so pri njegovem izvajanju najbolj izkušeni.)
Kdaj do konca tega leta bi za to bil kar najbolj primeren čas? (Če je to sploh bistveno …)
… In … je med vami še kdo, ki ima letos v planu podobno “norijo”? Mogoče pa najdemo celo skupni termin za skok ali si vsaj lažemo v ksiht, da to tako ali tako ni nič takšnega, ter si na ta način vzajemno (na)bildamo potrebno motivacijo za vratolomno početje … 😀
Hvala za vašo pozornost, nasvete in namige! 🙂
Gremo. Gremo do konca.
Četudi 200 na uro… in na glavo! 😉