Na dolg poletni dan in po kakšni rekreaciji mi zapaše hladno pivo, nisem nor na meso, a se v času piknik sezone rad podružim ob glodanju čevapov, in rad preverim, kaj je prišlo izpod rok domačih slaščičark, saj se pri nas doma res dobro peče!
Vse to govori v prid temu, da sem za početje, ki ga razlagam v nadaljevanju, čisto pravi kandidat!
. . .
Takole…
Za implementacijo nove navade je po zadnjih znanstvenih dognanjih potrebno 66 dni, pred tem se je govorilo, da je ta magična številka dni 21.
Lep preskok in hkrati dokaz več, da tudi na tem področju ni nič zabetoniranega. Obnašanje človeka je muhasto, njegova transformacija pa težavna in nepredvidljiva.
Za svoj zadnji eksperiment sem izbral srednjo pot – 31 avgustovskih dni – a v mislih nisem imel drastičnega spreminjanja prehrambenih navad, bolj kot to sem želel sčistiti organizem in hkrati s tem stestirati stopnjo navezanosti na zvrsti hrane, ki najbolj burijo duhove, so predmet večnih razprav in hkrati vzrok marsikaterih zdravstvenih težav ter vedenjskih motenj pri človeku.
V celoti sem skenslal mesne menije, alkohol in vsakršne slaščice.
To ni bilo preklemansko težko, saj sem imel pred saboj očitno ta’ pravi “zakaj”, ki je bil dovolj trden, da ljudje niso silili vame in me prepričevali, da vase vržem tisti šnicl, pod nujno spijem aperitiv in se napokam domače torte.
PREDVSEM pa nisem silil sam v sebe z izgovori in se prežemal z notranjim dialogom, ki bi moj mesečni plan že v štartu zrušil.
Če zanemarim, da sem nekajkrat popil sladko kavo, sem se prekršil dvakrat* (mesna tortilja 15. avgusta in pol deci šampanjca pred parimi dnevi…), za kar sem se odkupil z dvakratno izvedbo posta.
. . .
Danes preizkušnjo zaključujem in ponovno ugotavljam, da je ključ v zmernosti.
Po enem mesecu pa imam veliko boljši občutek za to, kaj mojemu telesu pri prehrani odgovarja, in se na splošno podrobneje zavedam vsega tega, kar mečem vase.
To me napeljuje k temu, da sem v bodoče pri prehrani (ponovno) bolj preračunljiv, telesu pa dam večkrat možnost, da se osvobodi nesnage in vsega, kar mu prehransko škodi.
Zakaj?
Pomembno mi je (in to vsak dan bolj!), da se počutim lahkotno, da se lahko dobro naspim in hitreje odpočijem, ter to, da po svetu ne hodim napol v snu in brez energije, za kar nosijo ključno odgovornost naše slabe prehrambene navade in količina popitega alkohola.
Zato…
…vsakomur, ki bere te vrstice, močno priporočam, da se od časa do časa razbremeni težke hrane in oktanov v pijači, ter s tem da notranjim organom dihati, sebi pa (z)možnost lahkotnega in zdravega koraka.
Kaj pravite, je še kaj bolj pomembno?
** Sem že povedal, kako dober občutek je, ko zvečer z velikim črnim flomastrom in v velike kvadrate na koledarju zabeležiš svoj uspeh? 😀
