Običajno za rojstni dan kaj napišem in objavim. Letos pa me je zabasal čas ali, ko sedaj premišljujem, pri stvareh samo postajam bolj okorn. Zagotovo bo razlog miks obojega.
Pa pustimo to. Ne bom(o) o letih in kaj ta odnašajo. Dajmo raje o tem, kaj NAJ BI ta prinašala.
In, če kaj, naj bi to bila človeška pristnost. Pač to, da se ne ukvarjaš z ostalimi, ampak predvsem sam s sabo in si prizadevaš biti to, kar si.
In, če bi že moral izbirati okoliščino, čas in situacijo, v kateri sem stoprocentno to, kar sem … evo, je potem to v razmerah, ki jih prikazuje tale današnja fotka, ko sem bil po 12ih kilometrih traila neskončno zadihan in prešvican, “podstrešje” je bilo spucano vsakršnih ponavljajočih se misli/skrbi, ego pa zgubljen nekje v daljavi.
Simpl.
Bolj preprosto in po domače se ne znam predstavit.
V glavnem, še enkrat iz srca hvala za vse rojstnodnevne čestitke, če vas pa zanima, kako je zgledala moja oziroma NAŠA rojstnodnevna fešta, pa si lahko (če si že niste) pogledate prispevek, ki je prilepljen v komentar te objave.
Lepo bodte,
– David 4.2 –