Humoristični seriji so številni očitali, da je preveč “polikana”, da zaradi (izključno) belske zasedbe ni namenjena “vsem”, da poveličuje “višji srednji razred” ljudi in tako dalje in tako naprej.
Ampak, ko sem bil še mozoljast najstnik in sem takrat še gledal TV, mi je serija padla v oči in še bolj v ušesa … zaradi vseh tistih enovrstičnih (sarkastičnih) fint in štosov, ki jih je streljal vsevprek (na prvem mestu) Chandler Bing, potem pa še vsa ostala njegova kompanija “frendov”.
Pogledal sem vse serije. Od prve do zadnje. Najbrž dvakrat. Vedno me je kakšen kader spravil v krohot in vedno me je “sezula” kakšna fora, za katero je bilo skoraj očitno, da je spontano ratala na sami sceni snemanja in ni bila del predsestavljenega scenarija.
Še posebej poln jih je bil Matthew, ki je sam dejal, da je pokanje vicev bila krinka za njegovo vsakodnevno nelagodno/neudobno počutje, in na gledališko-filmski sceni so mu te veščine nato prišle še kako prav.
Ampak gledalci o tej njegovi “neudobnosti” nismo vedeli in tudi nikoli ne bi, če ne bi g. Perry samo leto pred svojo prerano smrtjo izdal avtobiografijo.
Avtobiografijo, v kateri brez dlake na jeziku pripoveduje svojo življenjsko zgodbo. Zgodbo polno razočaranj, hudih preobratov, strahu, slabe samopodobe, dvomov, joka, obupa pa tudi žura, norosti, veselja, optimizma, kariernega vzpona (ter padca) in brezčasne (dostikrat naivne) ljubezni – vse našteto pa močno prepredeno s težko odvisnostjo od alkohola in drog.
Največ čustvene bolečine se rodi iz zgodb in iz razmišljanj, ki niso nikoli izraženi in ki jih tiščimo nekje globoko v sebi. Matthew Perry a.k.a. Chandler Bing je malo pred svojim zemeljskim slovesom poskrbel, da se to vendarle ni zgodilo.
Njegova pestra življenjska štorija uči, da je bistvo očem skrito, da prav vsakdo bije svoje notranje boje in da smo pod kožo čisto vsi še kako zelo krvavi. In skuša nam dopovedati, da nas že ena sam odločitev lahko reši ali pa na drugi strani – uniči, pri čerem pa upanje za boljši ter lepši jutri ne sme in niti ne more nikoli v polnosti zamreti, saj je to edino pravo gonilo tega sveta.
. . .
Če ste kdajkoli pogledali serijo Prijatelji in se ob njej vsaj malo nasmejali ter če radi berete avtobiografije, potem je knjiga Friends, Lovers, and the Big Terrible Thing by Matthew Perry zagotovo za vas, saj boste tolikšnemu prikazanemu kontrastu, ki ga nudi življenje, lahko priča le v malokateri osebni izpovedi.
Matthew, ali po naše kar Matej, je zdaj rešen zemeljskih tegob in njegova duša rešena ujetništva odvisnosti, a njegovo sporočilo svetu prek filma in knjige bo še naprej tu med nami in marsikomu v pomoč, da z drugačnega zornega kota pogleda na lastne osebnostne krize ali pa na njih vsaj za moment pogleda skozi prizmo humorja, smeha in kratkih zbadljivih enovrstičnic.
Naj počiva v miru.
