ČEZ EN TEDEN …

gradiško jezero

Čez en teden bom 39.

Pa ne bom zdaj v stilu “Oh, ne, že?!?!” in “Čas beži, bla bla …”. 

Jebiga. Pač. Že 39. 

Statistično gledano sem prerinil čez polovico pričakovane življenjske dobe za moške, kar samo pomeni, da je ena taka orng uvertura v ta lajf že za mano.

Moja zunanja podoba se je v tem času sicer malo zjahala, ampak volje do življenja zato nimam nič manj in moj radovedni duh še naprej ostaja pri močeh, pa veseli me, da s sabo nosim precej manj miselne ropotije kot pred leti.

Ko zdaj pomislim, s čim vse sem se kot mulc obremenjeval, mi rata slabo, in, ko se spomnim, koga in kaj sem še do nedavnega imel za ideal(e), butnem v smeh.

Zdaj, na pragu 39ih, imam pomembnejše skrbi! 

Ob zaključku dneva se nervozno sprašujem, če bosta tamaledva zaspala dovolj zgodaj, da bo zvečer na voljo še kaj “nestarševskih minut”. Največji ideal pa predstavljam samemu sebi, kadar NE znorim, medtem ko tavelkemu že stotič naročam, naj si obuje copate in pospravi tiste frdamane kocke, ki letno poškodujejo toliko (odraslih) gležnjev … 

Ne samo, da se staram, zgleda da po malem tudi odraščam in prioritete medtem se menjajo, okusi spreminjajo, apetiti po številnih rečeh se zmanjšujejo, nekateri pa postajajo (še) močnejši.

Eden takih je na primer gibanje v naravi, ki me dobesedno rešuje pred vso vsakodnevno norijo doma in po svetu.

Kako ta terapija zgleda?

Na noge namontiram superge pa gasa po okoliških brezpotjih, ki so tako lično zavita v gozdne in travniške klančine …

Če je zadana trasa daljša, se opasam s tekaškim rukzakom in sabo nesem kak požirek vode ter kaj za preoblečt, če pa ženem na sprehod v gozd Benjamina, takrat za premostitev otroške lakote in za motivacijo s sabo nesem kak snop “bobi palčk”.

Ta zadnjo turo sem naredil brez spremstva.

Pičil sem proti Gradiškemu jezeru in prešnofal njegove kucle, nato sem zagrizel proti Svetemu Mohorju in od tam štartal za Limbarsko goro.

Kljub temu, da sem po končani “terapiji” zgledal precej zmahan (glejte fotko), je bil moj duh naravnost prerojen. V teh časih mask pa itak pravijo, da je pravi nasmeh skrit v očeh, tako da vse ostale obrazne grimase sploh niso pomembne. 😉

Nič, en lep vikend vsem in se vidimo kje v gmajni! 😀

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja