PIVO

neuhojena stezica

Rad ga odprem in (ravno prav ohlajenega!) spijem, a se mu ta mesec v slogu akcije 40 dni brez alkohola izogibam in v večji meri žulim limonado ali pa kar navadno vodo, ker smatram, da s to potezo dajem svojemu organizmu krasno priliko, da se malo obnovi in na frišno zadiha.

S tem istim namenom sem prvi mesec tega leta izvajal 16/8 režim prehranjevanja, ki mi je v veliki meri zlezel pod kožo tudi za naprej, v februarju pa sem se zmerno-do-pretežno uspešno odpovedal vnosu sladkorja v vseh možnih podobah.

Tako je. Sem norec, ki si, poleg vseh obstoječih omejitev današnje družbe, dostikrat naprti še sam svoje, saj na ta način izkušam stvari, ki jih zavit v “udobnost” zdajšnjega načina življenja sicer ne bi, pretehtavam svoja aktualna prepričanja ter preizkušam, s tem pa recimo da tudi krepim, svoj duh in svoje telo.

Ampak pustimo zdaj to, pri pivu smo in zelo pomembnem domnevanju.

Torej …

Ali ste vedeli, da naj bi se razvoj človeške civilizacije pravzaprav začel zaradi piva?

No, tako vsaj pravi ena od novejših teorij, s katero so na dan prišli Stanfordski arheologi.

Večino človeške zgodovine namreč nismo dolgo tičali na enem mestu, saj smo hrano nabirali ali jo lovili in se v nomadskih grupah ves čas pomikali sem ter tja.

Nato pa, približno 10.000 let nazaj, smo se nekako le ustalili, se povezali v večje skupine in hrano začeli pridelovati.

Rojena je bila agronomija. Rojena so bila prva večja naselja.

A vedno je veljala nekakšna skrivnost, kako točno je do tega res prišlo, saj nenazadnje čakaš mesece preden seme obrodi pridelek, prazgodovinski človek pa ni imel časa čakati na enem mestu tako dolgo pa še s pridelovanjem se je “mučil” dlje, kot bi se z nabiranjem ali (u)lovom …

Kaj je torej zmotiviralo ljudi, da so se v upanju zadostnega pridelka ustalili in bili pripravljeni mesece preždeti na enem samem koščku zemlje?

Seveda!

Pivo.

No, taki so vsaj nekateri novi predlogi arheologov, saj najstarejše arheološke iznajdbe v povezavi s civiliziranim človekom vključujejo opremo za varjenje piva, ki je omogočala precej enostaven in ljudem dostopen proces fermentacije.

Iskreno in med nami:

Kaj drugega kot pa ravno zbiranje ob pitju (takrat zeeeelo močnega) piva bi lahko bil še boljši argument za dolgotrajne “poljedelske postanke” na eni lokaciji in s tem začetek razvoja človeške družbe?

Prosim, dajmo imeti to v mislih, ko bomo naslednjič in po možnosti spet v družbi naredili šlug penečega “zametka civilizacije” … 😉

Čin čin! 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja