Stopnja našega zadovoljstva je odvisna od tega, kaj v življenju opazimo oz. na kaj smo pozorni.
Smo v večini pozorni na to, kar že imamo in s čemer smo obdani, ali pa kontra – na to, česar (vse še) nimamo?
Letošnje leto sem si izbral za “leto hvaležnosti” in res skušam videti to, kar vse že imam (ob in v sebi).
Zaenkrat mi (r e c i m o) uspeva …
Vštric temu razmišljanju in tematiki spodaj pripenjam odlomek iz knjige Neuhojena stezica. Je ravno pravšnji za današnji čas. Čas poln negotovosti, pogostega nezadovoljstva in noooostalgije.
Takole gre:
“Biti moder pomeni vedeti, kaj vse lahko spregledamo.”
― William James
.. .
Na dveh posteljah hkrati ne moremo spati. Ne moremo se peljati v dveh avtomobilih sočasno. Ne da se jesti hkrati z dvema jedilnima priboroma, in prav tako lahko sicer poskušamo, a nam ne bo uspelo opravljati velike potrebe v dve WC-školjki hkrati. Voda enako teče navzdol tako iz navadne Armalove pipe kot iz tiste pozlačene Hansgrohove.
To so argumenti v prid nesmiselnosti nalaganja in kopičenja stvari in nanje se obrnem, če kdaj v družbi pride do debate na temo sodobnega potrošništva ali veliko bolje: “potratništva”. Če te trditve ne zadostijo, dodam, da krsta nima nobenih žepov, zato se nam ni treba obremenjevati s tem, ali si bomo do našega odhoda s tega planeta nagrabili dovolj.
K sreči sem običajno obdan z ljudmi, ki so jim te stvari jasne in si z mano delijo mnenje, da je le enostavno življenje veselo življenje, zato ni čudno, da večina njih z mano vred sanjari o hiški na robu gozda, zakurjenem kaminu, udobnem naslanjaču, doma spleteni jopi in pridelanem krompirju ter o neokrnjeni naravi pred vhodom v dom.
Poenostavljen (minimalističen) način življenja je vedno bolj vroča tema in ljudje, ki o njej razpredajo, postajajo, vsaj na socialnih omrežjih, prave zvezde, a zaradi močnega objema sodobnosti je tovrstnih realizacij v stvarnosti še vedno zelo zelo malo.
V vseh ozirih je poenostavljen način vsakdana še vedno izjemna redkost. Slogan “Manj je več” ne zaživi pogosto in je bolj namišljena utvara. Še vedno smo večinoma potratniki, torej tisti, ki stvari radi kopičimo zavoljo kopičenja samega.
Kupimo in kmalu zavržemo, ker nam sama funkcionalnost imetja ni bistvena. Malo je pravih potrošnikov. Takih, ki premišljeno kupujejo in/ali si sami ustvarijo res samo tisto, kar rabijo oziroma kar si resnično in že vse življenje želijo.”