Moje standardne kolesarske destinacije so (ali) Zasavska Sveta gora, (ali) Limbarska gora, (ali) Sv. Trojica, (ali) prek Izlak čez Trojane in nazaj domov. Če imam viška energije, kaj od naštetega pokombiniram.
Da bi kolo natovarjal v avto in se vozil na kolesarska izhodišča, se ne dogaja. Nanj se usedem na domačem dvorišču in odrinem. Gre za stvar navade in prihranka s časom pa za nekaj ležernosti ter lenobe.
Sem pa pred dobrim tednom naredil izjemo. K sreči …
Kolo sem razstavil, ga zabasal v prtljažnik in jo na petkovo sončno jutro spokal proti Kranjski Gori, kjer me je čakala klapa, da v spomine zarišemo pester športno-aktiven vikend v čudovitem vremenu in na prekrasnih slovenskih tleh …
Projekt je bil izveden z odliko, Matej, tebi pa hvala za ves foto material. 😉
Res so čudovite slovenske lepote in kako lepo, da jih znaš občudovati in biti zanje hvaležen.
Uf… pa koliko je tega tu pri nas. 🙂 Bi lahko celo življenje samo Slovenijo raziskoval(i) :)) Francka, lep dan! 😉
Da bi se z veseljem pridruzil taksnim podvigom le da neboste prehitri. Hvalezen mladi penzionist Dusan
Hehe! Če bo zdravje dalo in bo prilika ta prava … zakaj pa ne! 🙂 Dušan, hvala ti! … pa kar tako naprej in navdušeno! 😉 Se vidimo.