RAD BI…

neuhojena stezica

V zadnji objavi sem bil precej sanjaško nastrojen in skozi vrstice svojega pisanja, upam, oddajal spodbuden “vibe” za vse (nas), ki smo se znašli v teh težko razložljivih časih.

Težko razložljivih zato, ker zaenkrat še nisem nabasal na človeka, ne v živo in ne prek kabla ali etra, ki bi imel za tole obdobje enostavno in hkrati zelo verjetno obrazložitev. Po možnosti (vsaj) tako, ki ne bi sama sebi skakala navzkriž…

Pa kaj bi tuhtal in si pulil lase, že tako ali tako jih imam malo, čas je edini, ki bo podal prave odgovore… Tako nekako si prigovarjam in se skušam prepričati, da bi resnična pojasnila pričakal karseda umirjeno.

Ampak, kaj je že to umirjeno??? Kaj je res to?

1000 in 1 idejo imam namreč, kaj bi bilo dobro “v karanteni” in nasploh še naresti, pa mi nikakor ne ratuje…

Pa brez bojazni – s tem res nočem oddajati nič manj spodbuden “vibe”, kot je bil ta mogoče zadnjič, zato je prav, da na kratko razložim.

V glavnem – rad bi…

Rad bi do konca spisal knjigo oz. popravil, kar je še za popraviti, in rad bi – seveda – našel najbolj primeren način njene izdaje, kar je težje nagruntati, kot sem mogoče sprva predvideval.

Potem bi ZELO rad prenovil to spletno stran, a za to nimam pravega znanja in pri renovaciji tako večino dragocenega časa brcam v meglo…

Pa rad bi naredil že kakšen (knjižni) plan za naprej…

…in obenem bi rad, da so stvari v službi porihtane, da mimo ne spuščam teh lepih sončnih dni, brez da bi se zunaj primerno razmigal, ter RAD BI seveda, da imajo moji domači ob vsem tem vsaj kanček moje neokrnjene dnevne pozornosti (pri metanju Benjamina visoko v zrak še posebej…:) ) …

“Rad bi.”

Pri tem pa skačem iz ene na drugo stvar in sem nervozen, ker nikjer ne opazim bistvenega napredka, kar me hitro pahne v težko razložljivo (ja, skorajda iz uvoda tega zapisa “težko razložljivo“) nervozno stanje.

In kaj zdaj? Kaj zdaj, ko mi je vse to jasno? Kako se (ponovno) uravnovesim?

Še bolj direktno: Kako naj dobim nazaj tisti mega občutek, ki edini nekaj šteje in ki pravi, da je vse dobro oziroma točno tako, kot mora biti? Kako do tega enega in edinega res vrednega občutka o življenju, ki pravi, da prav zares ničesar ne zamujam in da se bo tisto, kar se mora, prav zagotovo zgodilo?

No, kako do njega?

Eno vam povem.

To, da spiješ par pirov in se pred spanjem naješ kot slon ne pomaga! Sem probral včeraj in izid je bil (še enkrat več) katastrofalen.

Spanje je bilo za nikamor, zbudil pa sem se zaliman kot v najbolj žurerskih časih… Volja do pričetka novega dne je bila zapacana in isto je bilo z navdihom.

Skratka. Ne. Ne in še enkrat ne. To ni način. Nikoli.

In vem, kaj je. Vem, ker sem to že velikokrat naredil ter pri svojih plemenitih namerah znal tudi vztrajati.

Spet se moram spucati. Spucati na vseh nivojih.

Ne smem (si) dovoliti, da v mene uletava prehranska toksičnost, moje zavesti pa ne smejo prebadati informacije (lastne misli in sugestije iz okolja), ki mi ama prav nič ne služijo.

To je to.

Skoncentrirati sem moram na lastno bit.

Skoncentrirati se moram na lastne občutke trenutne neizpolnjenosti in nezadovoljivega napredka, jih sprejeti in pustiti, da gredo mimo.

Okopati se moram v spoznanju, da se prav zares nikamor ne mudi in se skoncetrirati na to, kar že je, kar že imam in kar me že obdaja…

“No man is my enemy. My own hands imprison me.” pojejo U2-ji…

Ponovno nekoliko drugače razumem ta napev in domišljam si, da ga tokrat razumem prav.

Posvetiti se moram svojim “rokam”…

Posvetiti se moram temu, kam in za čem te posegajo ter česa enostavno ne znajo otipati… Predvsem pa se moram z njimi objeti in si reči: “David, brez živčnosti. Vse štima. Odklopi se od vsega, zadihaj in se sprosti…. To je vse, kar ta trenutek rabiš. To je vse, kar bi ta trenutek rad.”

2 komentarja na “RAD BI…”

  1. Rada bi….. uff koliko stvari se skriva za to besedo… hehe iti iz cone udobja je nekaj, kar nam je vsem (pa če se še tako zavedaš) zelo težko, ampak če bi rad, potem je vedno pot, zato pa naj bo še veliko #radbi kajti, to nas žene naprej in to pomeni, da so želje in kjer je želja tam je pot… 💪👍🤗

    1. Evo… pa imamo nov hešteg… #radbi 🙂 Teja, hvala za tvoje misli in popolnoma prav imaš, želje nas poganjajo naprej in tiste ta prave ta prave se (slej ali prej) uresničijo… Kdo je že rekel? “Ne skrbi. Vse ob svojem času.” Aja, mislim, da je bilo to VESOLJE… 😀 Oglasi se še kaj, lepo se imejte danes in naslednje dni… 😉 Čao.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja