“Niti predstavljati si nisem želel, da bi se vgnezdil v udobje pisarniških prostorov in tam čakal svojo penzijo… Vedno in povsod iščem možnosti za osebni razvoj. Okoliščine povezane s službo ali s privat življenjem, v katerih se je treba dokazati in pokazati iz kakšnega testa pravzaprav si, so me od nekdaj motivirale!”
To reče s tako nedvoumnostjo in neomahljivostjo, da se niti za trenutek ne vprašaš, ali misli resno.
A naj vas njegovi tatuji in strog pogled ne zavedejo. Tip ima herc na pravem mestu, poleg tega pa se točno zaveda tega, kaj vse je potrebno, da se v življenju pomikaš naprej, da se samoodkrivaš in da, kar je najpomembneje, vsak dan postajaš boljša verzija samega sebe.
V Telekomu, kjer je bil skrbnik velikih podjetij, se je odpovedal odpravnini in dobesedno čez noč razglasil konec svojemu pisarniškemu poslu ter svoj dotedanji hobi vodenja skupinskih vadb ter osebnega trenerstva preobrazil v svojo novo kariero (berite: poklicanost).
Kmalu zatem je prevzel vodenje fitnes centra v Kamniku. Zgradil je bazo krasnih vadečih pozameznikov, s katerimi je spisal (skorajda) neverjetno uspešno ter medsebojnega zaupanja polno zgodbo.
Tam, v Kamniku, sem v okviru svojega razgovora za delo Vrečarja tudi spoznal.
“Kje si mišica?” me je nagovoril, ko sem ga prvič videl, in ap cap sva se ujela v debati (pa ne samo zaradi “mišice” v pozdravu, saj sem kmalu spoznal, da se tako inštruktorji fitnesa pač pozdravljajo…), dogovorila vse potrebno in – to kar je Gregi zagotovo prioriteta no. 1 – ŠLA V AKCIJO!
Njegova energičnost ter volja do dela sta bili na posebno visokem nivoju in prav vsakdo od sodelavcev (ter vadečih) se ju je zlahka (vsaj malo) nalezel. Če sem iskren, je v veliki meri prav on bil zaslužen, da sem svoj pogled na vodenje skupinskih vadb takrat spremenil, in se “pustil prepričati”, da sem tudi sam poprijel za njihovo inštruiranje.
“Vadeči mi ne predstavljajo zgolj številk. Vsaka od zgodb posameznikov se me dotakne na poseben način, zato sem moral slediti sanjam, v katerih resnično delam z ljudmi na osebnem nivoju in jim tako pomagam na poti k njihovemu individualnemu cilju…”
S temi besedami Grega poudari, zakaj se je po vodenju fitnesa v Kamniku odločil za lastni fitnes studio in samostojno pot osebnega trenerstva ter nenazadnje tudi podjetnika, čeprav mu (odkrito prizna) birokracija in vse možne excelove tabelce nikoli, ampak res nikoli, niso dišale.
“Šlo je za zelo drzen korak in za veliko investicijo. Imel sem pomisleke in strah me je bilo, a vendarle je zmagala želja, da se preizkusim tudi v tej vlogi, saj vse to spada k tistim izzivom, ki me izpopolnjujejo in dobesedno silijo v osebnostno rast. Si pa niti predstavljati nisem mogel, da bom že v prvi sezoni presegel vsa svoja pričakovanja in prerasel idejo svojega studia, v katerem sem se moral iz danes na jutri naučiti vse, kar je potrebno za uresničitev samostojnega (življenjskega) projekta.”
V mislih je začel krojiti nadgradnjo svoje vizije. Razmišljati je začel o večjem studiu, večji ekipi trenerskih kolegov, o več ljudeh, ki bi se jih lahko na ta način dotaknil in jim omogočil pravilno vadbeno pot. Ker pa zaupa v proces življenja in verjame, da se vse zgodi ob pravem času, pri tem ni delal naglih korakov in je bil pri vsem skupaj precej potrpežljiv. Potem pa, kot sam pravi, je zadel na lotu. Spoznal je Miho iz Feniks studia, s katerim sta se nemudoma ujela in ob katerem je takoj začutil priložnost za nadaljevanje in širjenje svojih sanj.
Njuna vizija distanciranja od masovne industrijske ideje fitnesa je pod eno streho združiti ekipo (resnično) vrhunskih trenerjev, prehranskih svetovalcev, maserjev, fizioterapevtov ter vseh vključenih v proces krepitve in regeneracije telesa ter vadečim, ki cenijo holistični, celostni in strokoven vadbeni pristop, ponuditi obravnavo na najvišjem nivoju.
Jim(a) uspeva? Pa še kako! Preverite sami… v Feniks studiu! 😉
