27.000

  • od
NEUHOJENA STEZICA

Tista bleščeča sfera (“ghostly orb”? 🙂 ) tam na sredi fotke je bojda lahko tudi angelskega porekla (ne samo odsev leče! 😉 🙂 ), zato se s kakšnim retuširanjem nisem hecal – ziher je le ziher!

Sicer pa evo, zakaj objavljam to fotko? Ker samo potrjuje, kako na glavo se mi je v zadnjem času prekucnil lajf. 🙃

Namesto, da bi (na tak lep, topel sončen petkov(!) dan…) po službi šel na pivo, sem si pri domačih izboril nekaj prostih uric, in odmaširal naravnost v knjižnico. (Ja, knjižnico, to je tisti prostor…no, saj veste…)

Zakaj? 

Da še pred koncem delovnega tedna spišem vsaj nekaj frišnih in primernih stavkov za novo nastajajočo in (vsaj z moje strani 😀 ) dolgo pričakovano knjigo. 🙂

Ne vem sicer, kako uspešen sem res bil. Vem pa, da je bil občutek za tipkovnico tisti pravi. Rekel mi je, da sem ob pravem času, na pravem mestu, da je za vse poskrbljeno in da prav ničesar (NITI PIVA) ne zamujam… 😊

“Če večino dni odlašamo z nečim, je velika verjetnost, da bomo to NEKAJ odložili za dobo tega življenja. Torej… tako kot preživimo večina dni, tako bomo preživeli življenje, in povprečno jih ima človek na voljo cirka 27.000. Je to veliko? Če pogledam sebe, sem jih polovico že pokuril in sploh ne vem, kam so šli, zato ne – ni veliko!”

Nekaj v tem stilu sem tipkal ravno, ko sem gledal tale sončni zahod…

Počohal sem se in kar malo zamislil…

. . .

PS: Vesel bom, če mi dovolite, da vas o napredku s knjigo in z dogajanjem na tej strani obvestim. 🙂

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja