December. Mesec veselja.
Ujel me je nepripravljenega in, če ne bi bilo “črnega petka”, bi mi kuzla v rit še bolj skakala.
Par dni nazaj sem tako obiskal vse večje trgovske centre po Sloveniji, prešnofal vsako trgovino, trafiko in butik ter pokupil vse, kar so imeli. K sreči mi za kopičenje šare ni zmanjkalo časa, saj sem lahko kupoval pozno v noč.
Lastniki trgovskih centrov in davčna uprava so jokali od sreče, jaz pa z blagajničarkami vred od žalosti na prodajnih izhodih. Ubogim revam so se solze na obraz ulivale zaradi skurjenosti, meni pa zaradi cifer na neskončnih tiskanih računih. Da bi se skoncentriral na to, kako se bom z vso nabavljeno ropotijo spustil najbolj veselemu mesecu v objem, sploh ni bilo priložnosti.
Ko sem stvari basal v avto in ugotavljal, da za takšne gromozanske nakupe absolutno rabim večji prtljažnik, me je štihnilo pri srcu. Potnih dlani, da so mi vrečke kar iz rok letele, in razgretega čela sem ugotovil, da sem eno stvar pozabil nabaviti! Aaaaaarrrgggghhh!!!
Vsi navzoči na parkplacu so začeli buljiti vame, ko me je šok spravil v nebrzdano besnenje…
Takrat sem se zbudil!
Kakšno olajšanje!!!
Srečen ob spoznanju, da je vse skupaj bila le nočna mora, sem zopet prišel do istega zaključka:
Zakaj bi me popusti 20ih, 30ih in 50ih odstotkov na “črni petek” sploh zanimali, če lahko prišparam 100% (pa ne samo denarja!) že samo s tem, če ostanem doma?
Komaj čakam na naslednjega! 😉