Koliko časa te bom lahko še takole držal?
Ne prav dolgo, saj boš kmalu zrasel, tvojega starega pa bo počasi začelo jemati in bo vedno bolj švoh.
Takrat bo pred tabo še celo življenje, medtem ko bom jaz probal iztisniti iz zemeljske izkušnje še tistih nekaj, upam da zdravih, let.
Začel se boš učiti, ko bo meni že jasno, da čisto nič ne vem.
Kot z nogami nad morsko vodo, boš tudi z glavo, dušo in srcem mahal po neznanem ter pridobival lastne vtise o tem svetu, jaz pa bom radost in veselje iskal v spominih.
Življenje bo zate igra, ki jo boš šele začenjal igrati, in jaz se bom ukvarjal z vprašanjem, če sem jo sploh kdaj spregledal…
Ampak, glej, dragi Benjamin, to še ne bo takoj!
Do takrat, ko se to zgodi, bo stari še nekajkrat vrgel uč nate, ti stvari prepovedal, če bo tako treba, te usmerjal, opozarjal in dal kakšen nasvet, ki ti sprva mogoče ne bo najbolj všeč.
Me ne zanima, če se s tem strinjaš ali ne.
Mene si izbral za fotra in najbrž si že vedel, kaj počneš. 😉
Moraš pa vedeti, da te imam zelo rad in da bova šla v vodo naslednjič! 😀