HLADEN TUŠ

Pri hercu me je štihnilo, ko sem se zrajtal, kaj dejansko sledi, če obrnem pipo – brez oklevanja, na brzino in do konca – v smeri modre črte! Zato sem mencal in že pripravljal belo brisačo, da jo zabrišem na parter, ter se vdam.

“Zakaj, je#emti, mi je tega treba???” je vreščalo po celem mojem telesu, ki se je do tistega momenta prijetno ujčkalo pod curkom (ravno prav ogrevane) vode…

“Ne bit zdej pusi!” “Samo naredi to!*” …so bili poslednji avtosugestivni kriki, ki so površno zakrivali mojo šibko odločnost pri nameri, da premagam samega sebe, in po hrbtu končno pustim polzeti kaplje prežete z (neizprosnim) hladom.

Tri. Dvaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa. Aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa. Ena.

Zavrtim pipo!

Pred očmi se mi zamegli.

Čas se ustavi. Zastokam – priznam, da so to bili ženski glasovi – ko me neprijazna temperatura vode začne bičati. Stisnem zobe, si obljubim, da tega butastega početja nikoli ne ponovim, in zajamem sapo, kakršno sem nazadnje zajel, preden sem se odpravil iz porodnega kanala…

Po nekaj sekundah mikastenja s strani hladnega tuša sta se telo in (takoj za njim) um vdala. Izsiljeni globoki vdihi in izdihi so naredil situacijo znosno, malo zatem pa skorajda že prijetno. Zatisnil sem oči in si predstavljal, da stojim pod gromozanskim slapom sredi gora ter se v celoti prepuščam moči narave. Pozabil sem, da se prav zaprav nahajam v precej zasvinjani moški garderobi in da sem ravnokar odigral tenis.

Ko sem vodo zaprl, me ni niti malo zeblo. ZBUDIL sem se in bil napumpan z novo, svežo energijo.

. . .

Tako je pred mnogimi leti zgledala moja prva izkušnja z namernim(!) hladnim prhanjem, ki me je na čude(že)n način zasvojila. Predvsem po športu in razgretega telesa si od takrat naprej ‘knajpanje’ pogosto umislim. Nazadnje, to poletje, sem celo naredil eksperiment in se dva meseca konstantno tuširal le s hladno vodo.

Kaj je narobe z mano? Kako sem se počutil? Odlično!

Zakaj?

V odgovor ponujam izvleček najbolj branih člankov/študij na to temo, v katerih o negativnih stranskih posledicah hladne vodne terapije nisem našel niti besede.

Takole:

Pospešeno in globoko dihanje, ki ga hladen tuš povzroči, ekstremno poveča absorbcijo kisika (in s tem zmanjša našo utrujenost). Utrip srca se zviša in pospeši se cirkulacija krvi po celem telesu, kar pripomore k uravnavanju krvnega tlaka, izboljšanju prožnosti krvnih žil, regeneraciji mišic in učinkovitejšemu delovanju limfne žleze – izboljšanju imunskega sistema.

Poleg tega knajpanje aktivira delovanje rjavega maščobnega tkiva ter s tem pomaga pri hujšanju, zvišuje nivo testosterona in znižuje nivo stresnih hormonov, na kožne pore vpliva blagodejno (prispeva k njihovi elastičnosti – topla voda na drugi strani našo kožo suši…) ter poskrbi, da iz perifernega živčevja do možganov pride večja gostota električnih impulzov, kar ima na naše  razpoloženje močan antidepresiven učinek.

. . .

Po vsem tem lahko mirne duše rečem, da Red Bull v primerjavi s hladno vodo na našem zatilju nima za burek, šaolinski menihi pa se lahko ponašajo s skrivnostjo manj, od kje jim vsa tista neuklonljiva mentalna moč!

Vse kaže, da se večina pravih življenjskih sokov res nahaja šele na drugi strani naših odporov oziroma strahov in teh ima vsak od nas pred nosom celo paleto, z njimi pa se v ringu življenja dajemo ves čas.

Naj bo naslednji takšen ring vaša tuš kabina!

Možnosti za zmago imate veliko, le pipo – brez oklevanja, na brzino in do konca – obrnite v smeri modre črte…

Bo šlo?

 

 

 

 

*”Just do it.” -Nike