NA PAMETNIH TELEFONIH SVET STOJI

Naši predniki (ateji, mame, pradedi, dedi, prapradedi, prapraprapradedi/mame…) in vsak od nas je nekaj zavedno ali nezavedno dodal, včasih sam od sebe, včasih na zahtevo, in sedaj smo, kjer smo. Sistem ali način vsakdana, v katerem živimo, smo si urihtali sami.

Živimo v času, ko večina po tihem, ker se na glas ne spodobi, še vedno malikuje razsipništvo. V času, ko grajenje in ohranjanje ponosa (ter slave) pomeni vse, grajenje in ohranjanje dobrih odnosov pa precej manj. V času, ko besedo Netflix pozna vsakdo, besedo empatija pa gre mimo marsikoga. V času, ko pametni telefoni predstavljajo sveti gral, brez katerega življenje ne obstaja – ne za odrasle in še posebej ne za mularijo.

Ta ‘filmski’ uvod v današnji zapis sem uporabil namenoma in upam, da vsaj malo poudari godljo*, v kateri plavamo oz. brezciljno krilimo z rokami, in želim si, da bi naslovna fotografija bila zgolj simbolična ter le občasen prizor, a vsi vemo, da temu (še zdaaaaaaaaaaaaaleč) ni tako.

Ko se zjutraj peljem v službo, se vedno ozrem po avtobusnih postajah in prizori, ki sem jim priča, me vedno zdramijo, malo pretresejo, po malem razžalostijo, predvsem pa mi dajo mozgati.

Vsak mulec je naklopljen na svoj android! Sploh ne vem več, kdaj sem nazadnje videl dva, tri ali več ‘komandosov’ na kupu in vključenih v (razgreto) staro dobro debato, smeh, jok – karkoli. Tega več ni! Sprašujem se, kako zgledajo njihovi šolski odmori, pavza za malico, druženje na igriščih, šolskih vhodih, valetah, maturantskih ceremonijah in nenazadnje – njihov prosti čas. Nisem nek strašni Sherlock, a lahko si predstavljam…

Doziranje virov informacij in njihovih pretočnih kanalov je ušla taktirki zdravega razuma ter pravega smisla. Na mladih pametnih telefonih po novem svet stoji in priča smo (pre-redko omenjeni) novodobni odvisnosti, ki zavira pravi človekov razvoj, našo družbo pa razkraja na načine, za katere še desetletje nazaj sploh nismo vedeli.

Da stvari spravimo v red, se bomo s tem morali slej kot prej sprijazniti in prva faza zdravljenja modernega človeka bo tako odkljukana. Druga faza bo težja, saj se bomo dolžni vzeti pod nadzor in z uporabo (obstoječe in prihajajoče) ‘pametne tehnologije’ začeti po pameti.

Bomo kos temu?

Odložimo telefon in pomislimo.

*SSKJ:

1. gosta juha, ki ostane po kuhanju
krvavic, navadno zakuhana s kašo

2. ekspr. slaba pijača: te godlje pa že ne
bom pil // slaba jed, navadno redka

3. ekspr. neprijeten, zapleten položaj.