BOŽEMILI! GRE LAHKO POČASNEJE?

V zadnjem času sem na temo pisanja prisluškoval ogromno podcastom*, si nabavil nekaj frišne literature, ki proces pisnega izražanja nekoliko konkretneje razloži in si mislil: “To je to. Zdaj sem na konju. Vem, kako se stvari streže…”

AMPAK!

Vsi pisci se strinjajo, da (redno) pisanje ni lahko delo in NIKOLI ena sama velika romantika. Tako kot športniki imajo namreč tudi tisti, ki pišejo (ali se kako drugače ustvarjalno izražajo), boljšo in slabšo dnevno formo.

Pri vsem direndaju, ki ga ta svet premore, pa je dnevno (daljše) vstopanje v spokojnost svojega kreativnega prostora preizkušnja svoje klase, ki se je vsakdo loteva po svoje.

Če kaj, potem mi je kmalu postalo jasno, da bom moral svojo taktiko spopadanja z omenjenim izzivom še konkretno izpiliti –  v celotnem preteklem tednu mi je uspelo spraviti na papir zgolj nekaj (pa še to precej bledih) vrstic…

Božemili! Pa s takim tempom bom knjigo pisal do leta 2082!!!

Ker bomo takrat najbrž že vsi imeli opravka s čim drugim, je nujno, da se vsaj malo zmigam.

Les Brown pravi:

»Da narediš nekaj, kar še nikoli nisi naredil, moraš postati nekdo, kar nikoli nisi bil.«

Se pravi, da se bo stvar kam premaknila in da se na koncu ne bom posipal s pepelom, moram postati konstanten.

Konstanten pisec.

Se kmalu javim in (upam, da) poročam o napredku. 😉

 

 

 

*(Vem, da večina ve, kaj to je, ampak vseeno…) Podcast ali poslovenjeno poddaja je (demokratizirana) digitalna vsebina, ki jo je mogoče s spleta v obliki avdio ali video datotek prenašati na računalnik/prenosno napravo.[Wikipedija] Primer mojstrstva na tem področju je tule.