Skoči na vsebino

TV NE, KNJIGA MENE BRIGA!

Če se zadnjič enkrat ne bi sprehodil po Big Bang-u, še vedno ne bi vedel, kako v tem času zgleda moderen televizijski ekran. Vse je nekam zakrivljeno in prosojno tanko, ločljivost pri tistih enormnih diagonalah pa, da te na rit vrže. Zdelo se mi je, da vidim subatomsko dimenzijo – vse protone, nevtrone in celo kvarke. Noro!

Me je zamikalo, da bi kaj podobnega imel doma? Niti malo.

Televizije že vrsto let ne gledam, če pa si zaželim kakega filma – za katerega poprej previdno preverim vse možne ocene, opise in mnenja – mi star Philipsov LCD zaslon popolnoma zadostuje. Določen del moje klape tega še vedno ne more razumeti, zato, ko se podružimo, na ta račun pogosto pade kak štos in škoda, da si teh nikoli nisem zapisoval. Nekateri so (bili) res vrhunski! 🙂

 “Kaj hud*ča potem počneš, če nimaš nobenega tv-programa?”

Te besede – pri čemer je ležeče pisana prisotna nekje 50/50 – seveda velikokrat slišim in zajeten del mojega odgovora je, da počnem to, česar v osnovni šoli nisem maral početi. Rad namreč berem in se potapljam v vsebino med platnicami številnih knjig, ki me tako ali drugače najdejo – ob vsem tem pa me še vedno spremlja in (sedaj) nasmeje živ spomin na to, s kakšno muko sem v enem izmed razredov predmetnega pouka koval tisto eno in edino bralno značko…

A z leti/šolo so prenehale veljati omejitve pri izboru bralnega gradiva, bralni interes/okus se je izoblikoval, zato je sprva mučno početje sčasoma prešlo v svojevrstno razvedrilo, pomiritev, prijetno aktivnost in naložbo v širjenje ter poglabljanje pogleda na ta Svet. Relativno kmalu sem spoznal, da mi TV vsega tega, kljub domiselnim ‘zvijačam’, ne more nuditi in nazaj k njej več ne grem.

“Kaj me pri branju najbolj privlači?”

To vprašanje je sicer že manj pogosto, a bom vseeno skušal nanj odgovoriti, saj gre za občutek. Občutek, ko v branem tekstu enostavno primem Resnico za roge, se povežem s svojo pravo naravo in z najglobljimi predeli lastne nesnovne esence. Ne znam ga pojasniti, ker ni od tu, a je še kako resničen. Enostavno tam je, v vsej svoji lahkotnosti, samo zame in za VSE hkrati, pomirjujoč, navdihujoč in nenadomestljiv. Z njegovo pomočjo se znajdem onkraj že poznanega in za mejo že usidranih človeških prepričanj, onkraj omejitev, ki si jih v mislih postavljam iz dneva v dan.

Privlači me ta brezmejni občutek svobode, varnosti in miru… ter ideja o tem, da bi le-tega nekoč v celoti in za vedno prenesel v vsakdanjo izkušnjo našega fizičnega sveta…

(E-)knjiž(n)ice, antikvariati, (e-)knjigarne, knjižni sejmi, domač bralni kotiček ali domiselna knjižna izmenjava – poti do knjig so številne in tiste nam namenjene zakladnice (spo)znanj nas vedno najdejo same od sebe. Zato res ni skrbi, da bi kakšno čtivo izpustili ali zamudili in zagotovo poznate prastaro modrost, ki pravi, da Učitelj pride vedno, ko je Učenec zanj pripravljen.

Veliko bralnih užitkov!

2 komentarja na “TV NE, KNJIGA MENE BRIGA!”

  1. Luč je ugledala nova stran, s katero se začenja novo poglavje v Veliki Knjigi Življenja.
    Avtor je zorel, a še ni dozorel, kar jamči za njegovo trajno svežino ! ;- )

    Naj tvoje besede dosežejo čim več čuječih bralcev in jim razsvetlijo kotičke, ki so jim bili do sedaj skriti !

    Sr(e)čno !

    1. Jože, hvala za sveženj pozitivnih vibracij in vso čuječnost!

      Pa oglasi se še kaj… 😉

      Lep preostanek dneva… & Sr(e)čno!

Komentarji so onemogočeni.