V teh dneh, ko se ustavimo. Ko prižgemo svečo. Ko v tišini pomislimo na tiste, ki jih ni več. Ko nas vonj po mokri zemlji in dim sveč spomnita, da smo – vsi – samo na poti …
S Carmen L. Oven sva se v pogovoru dotaknila teme, ki se ji pogosto izogibamo – smrti. A Carmen pravi, da smrt ni konec. Da je prehod. Prehod, ki nas tiho uči, kako živeti …
Carmen je avtorica izjemne knjige Do kdaj živim, pri vodenju Hospickafejev pa je stopila v čevlje legendarne Mance Košir.
Delo opravlja z dušo, toplino in neizmernim spoštovanjem do življenja … na splošno pa vse, kar počne, prežema občutek miru in nežne modrosti, ki pride samo iz stika z resničnostjo minljivosti.
Smrt nas spomni, da je vsak trenutek darilo. Da odpustimo, še preden nas čas prehiti. Da se nasmehnemo, ko bi lahko molčali. Da se zahvalimo, še preden kdo odide. Da polnimo lepe spomine, dokler jih še lahko ustvarjamo in morda je prav zdaj pravi trenutek, da si priznamo: ničesar ne moremo obdržati – razen ljubezni, ki jo damo naprej. In morda je prav v tem skrivnost Življenja …
Pogovor s Carmen L. Oven se nahaja v prvem komentarju te objave spodaj in mu prisluhni ali ga deli naprej, če ti v teh dneh tišina šepeta, da se ustaviš in začutiš – besede, ki tiho zdravijo in odmevajo v večnosti …
Carmen, hvala ti! (VIDEO)