Ko se usedeš za mizo z Vikijem Grošljem, imaš res občutek, da si v družbi nekoga, ki upravičeno nosi naziv »legendaren«. 
A hkrati deluje tako preprosto in domače – kot sosed, ki ti mimogrede pomaga odnesti drva v klet. Njegova toplina, skromnost in odprtost te preprosto osvojijo. 
A hkrati deluje tako preprosto in domače – kot sosed, ki ti mimogrede pomaga odnesti drva v klet. Njegova toplina, skromnost in odprtost te preprosto osvojijo. Viki je človek, ki je doživel stvari, o katerih večina od nas samo sanja … in bere – osvojil je osemtisočake, iz njih tudi smučal, bil priča neverjetnim vzponom in padcem, a hkrati ostal človek, ki z iskricami v očeh pove kakšno šalo in se iskreno nasmeji. 
Zame je bil to izjemen privilegij – poslušati ga, ko govori o naravi, minljivosti, pogumu, predanosti … pa tudi o tem, zakaj mu nikoli ni dolgčas, ko je z naravo “na ti”. 
Ta pogovor mi je še enkrat potrdil, kako pomembno je, da naravo (visokogorje in vse ostalo …) ne jemljemo za samoumevno, ampak jo varujemo in spoštujemo. 
Res sem vesel, da lahko ta pogovor delim tudi z vami – in verjamem, da vas bo vsaj toliko navdihnil, kot je mene. 