Dopuste (ob morju ali kjerkoli drugje) doživljam vedno s polnim nabojem občutkov.
Letos seveda ni nič drugače.
Lajhati se s svojimi “prestolonasledniki” po in ob obali je izkušnja zase. Premetavati kepice sladoleda in krigle piva (za nekoliko starejše) … kaj češ lepšga.
Po vrhu vsega pa pravo poletno vreme, ki ga (vsaj običajno) vsi čakamo … naredi še piko na i.
Ampak … vse to se (nam) dogaja, medtem ko po marsikaterem predelu našega planeta vlada vse prej kot (le) skrb za naslednjo kepico sladoleda in za to, ali bodo v primernem času posušene cunje … za ponoven skok v vodo (ali v hribe).
Marsikje vlada velik nemir in ogromno navzkrižje interesov pripadnikov te človeške vrste… žrtev pa, kot vedno, je običajen in “nič hudega sluteč” človek.
Dopuste (ob morju ali kjerkoli drugje) doživljam vedno s polnim nabojem občutkov.
Letos seveda ni nič drugače.
In vsako leto so ti občutki globlji in vsak doživljaj prave sproščenosti in svobode … ima za to še toliko večjo vrednost …
Tako kot tale ravnokar (brez vsakršnega filtra) posneta naslovna fotka … 
