10. DAN NOVEGA LETA

neuhojena stezica

Kar mirno. O tem, kolikšen rok trajanja novoletne zaobljube običajno imajo, tokrat ne bomo. Sem že zadnjič pisal o njih, tudi na FB-ju. 😉

Glede na to, da danes beležimo že deseti dan v NOVEM letu 2022, se raje pomenimo o tem, kakšen občutek o njem smo dobili …

Bo letošnje leto kaj bistveno drugače od lanskega? Se bodo v njem prepevale podobne ali iste pesmi kot lani?

. . .

O bit, ti nesrečna, zakaj si se skrila?

Ko te ni bilo, je svet zmeda prekrila

Ljudje levo, desno brezglavo hitijo

Smisla in bistva si srčno želijo …

. . .

Mislim, da nam je prav vsem že v “uvodu” postalo jasno, da kakšnih “norih sprememb” (na bolje!) ne bo in da bodo edine spremembe, ki jim bomo lahko priča, tiste, za katere bomo sami prevzeli odgovornost, da se uresničijo.

Če govorim zase, bom skušal v letošnjem letu:

  • zagrabiti (in pridržati zase!) malo več notranjega miru;
  • se večkrat “višjim dimenzijam” zahvaliti za tuzemsko iskušnjo;
  • malo (čisto malo …) več pisno ustvarjati;
  • nadaljevati z gibanjem v naravi;
  • poiskati še več somišljenikov (prek pisane besede in seveda v realnem svetu … 🙂 );
  • ter še naprej vklapljati kričanje višje glasove pod hladnim tušem, ki sem ga z letošnjim letom nekoliko podaljšal … Jajks! 😀

Aja, pa ugotovil sem, da ni nič narobe, če grem kdaj pa kdaj samo na kratek sprehod v naravo in da mi to zelo zelo prija …

Ja, seveda, kako pa mislite, da je nastala zgornja fotka? 🙂

Do naslednjič,

vse dobro in zagrabite leto 2022 za roge. Saj se reče tako, a ne? 😉