Predstavljajte si.
Živite na koncu sveta in potem desno.
Na mizi nimate goveje župce, pohančka, solatke, tenstanga krompirčka in palačink z nutelo za repete, ampak ste veseli, ČE lahko iz dneva v dan jeste riž.
Vaša oblačila niso iz prodajnih polic Zare, New Yorker-ja ali Mane, ampak navlečete nase, kar vam pride pod roke, četudi je že šestnajstkrat vse preluknjano.
ČE jo imate, je vaša hiša verjetno iz blata.
Vas ali vašo družino pestijo bolezni, ki jih marsikje v svetu že dolgo več ne poznajo.
Izobrazbe nimate, nimate normalne zdravstvene oskrbe. Nimate nikakršnega upanja.
Si predstavljate to?
Ja, to je ta prava jeba.
Ampak potem vas obišče on, eden in edini – malgaški misijonar Tone Kerin.
Se vam posveti, uredi (s pomočjo lastnih rok!) vaše bivalne okoliščine in vam za nameček zgradi še pravo pravcato košarkarsko igrišče!!!
Aha, uganili ste … to je pravi Božiček!
In res ima sivo brado – ta človeška izvenzemeljska velikodušnost!