Trudim se, da bi preklinjal čim manj, ker:
- to povzroča negativne/nizke vibracije v nas samih in v okolici, če se jih zavedamo ali ne,
- obstajajo drugi načini razlage, sporočanja in pripovedovanja,
- ne pomaga,
- ne zgleda…
Ampak, včasih res ne morem mimo in na skrivnosten način zapaše, da zakolnem in zarobantim. In zato bom… ta moment… evo:
Pa je#mom#ter … čemu ves ta prvomajski hrup in ropot? Kje je fora? Kje je trik?
Če se nekaj vleče iz generacije v generacijo, to še ne pomeni, da je dobro, nujno, potrebno…
Dretje, počeni avspuhi in celoten prvomajski hrup zagotovo ni ena od teh zadev.
Nepotrebnega ropota, trušča in direndaja ljudje globoko v sebi nočemo, ne rabimo in si ga ne želimo.
To nam še zlasti postane jasno, ko smo v težkih življenjskih precepih, dilemah, preizkušnjah in/ali ko smo bolni… V teh primerih si želimo le tišine in miru, ker iz njiju izhajajo rešitve, navdih in ozdravitev.
Hrup stoji na kontra strani – je nepotrebna navlaka in breme, ki ne rešuje, ne navdihuje in ne zdravi…
Zato odrastimo ŽE ENKRAT in prenehajmo s tem hrupnim prvomajskim sranjem!