“Naš učitelj je vsaka stvar in vsakdo okrog nas.” (Ken Keys, Jr.)
Provokativen citat.
Jasno je namreč, da se učimo v šoli, iz navodil za uporabo, na tečajih, iz (e-)knjig, seminarjev, webinarjev, priročnikov…
Je to res?
Delno.
Vsi namreč opažamo, kakšne probleme imamo z uveljavljanjem naše nagrmadene teorije v praksi:
Beremo o MOČI in POPOLNOSTI TEGA TRENUTKA in že naslednji moment nam v čakalni vrsti pred blagajno začenjajo popuščati živci…
Se navdušujemo nad mislijo, ki pravi, da je NASMEH KLJUČ DO SRCA VSAKOGAR, a se šele konec dneva zavemo, da se v vseh urah naše budnosti niti enkrat nismo uspeli nekomu iskreno nasmehniti…
Nas povzdigne video posnetek, ki govori o tem, da SMO GLOBOKO V SEBI VSI ŠE VEDNO SAMO OTROCI, pa ne znamo v času od jutra do večera ene same okoliščine preleviti v štos…
Ampak!
Preizkus je opravljen šele, ko se opravita oba: teoretični in praktični del.
In za slednjega se nam priložnosti ponujajo ves čas, v vseh okoliščinah – le videti jih moramo.
. . .
Je bilo tisto otrokovo histerično vreščanje včeraj zgolj SLUČAJ?
Se mi je današnja jutranja kava SLUČAJNO polila po svežih cunjah?
Me je tisti Clio na cesti zgolj SLUČAJNO tako grdo izsilil?
Ne verjamem.
Prepričan sem, da je bil to samo preizkus moje mirnosti in zaupanja v to, da je pravzaprav vse tako, kot mora biti.
O tem, kako uspešno sem opravil omenjene “izpite”, ta moment ne bi…
…se še vedno ohlajam. 😀