Te dni kroži po spletu in navadni pošti čuda voščil, čestitk ter prijetnih pozdravov.
Očitno je, da drug drugemu želimo dobro in še posebej v tem delu leta to radi izrazimo. Ojačana raven pozornosti do soljudi ustvarja v zraku vzdušje boljše povezanosti ter večjega razumevanja. Ustvarja prijetnejšo klimo za naše sobivanje oziroma je tak vsaj občutek, ki ravno tako šteje.
Super! Vse to samo pomeni, da znamo biti in smo lahko boljši – boljši znanci, boljši prijatelji, boljši starši, sinovi, hčerke, bratje, sestre…
Ta praznični čas ter prihajajoče novo leto pa sta kot nalašč, da zgornje še nekoliko nadgradimo in v “enačbo” dodamo tudi izboljšan odnos do samega sebe, ki je še posebej pomemben, a žal nanj pogosto pozabimo…
Kaj to pomeni?
Ne trpinčimo se zaradi napak in spodrsljajev, ampak se poskušajmo iz njih (na)učiti.
Bodimo pozorni na vsak najmanjši napredek, ki ga naredimo, in si podarimo kompliment.
Izpolnjujmo obljube, ki si jih zadamo, in se ne puščajmo na cedilu.
Zahtevajmo od sebe ravno prav – da smo prispeli do sem, kjer smo, si lahko čestitamo.
Bodimo skrajno hvaležni za vse, kar (že) imamo in smo – česar (še) nimamo, verjetno (še) ne potrebujemo.
Delajmo na tem, da bomo sami sebi dobra in spodbudna družba.
Vse ostalo sledi.
Vesele praznike in lep zaključek leta!