To nedeljo zvečer na Jocovem ljubljanskem letališču s klapo okupiramo Wizzair-ov aeroplan.
Ko nas pilot v svojem veličastnem nagovoru prepriča, da zna šofirati in da ve, kam gre, jo odrinemo.
Karte imamo že od poletja – slabih 30eur po glavi. Obe smeri! Za tak denar človek brez težav spregleda dobro uro tlačenja na utesnjenih zicih nizkocenovca.
V glavnem, bliža se tisti čas v letu, ko zabašem v ruzak štunfe in par gat ter jo s klapo pobrišem za nekaj dni v Belgijo. Foter rabi oddih.
Obiskali bomo Jean de Dieu-a, dobrega prijatelja iz osrčja Afrike. (<<< ta link je tu z razlogom, samo povem…)
Lokacije namenjene pobalinskemu raziskovanju so določene. Pijača se bojda že hladi. Marinade so v pripravi…
To so informacije, ki sem jih prejel z Jeanovim zadnjim poslanim e-sporočilom in res upam, da držijo, saj sem po malem že te dni prenehal jesti in piti. Za tamkajšnje pestre kulinarične večere se splača biti dobro pripravljen. Še posebej, če si tip človeka, ki je, ko gre za dobro hrano, zmožen pojesti vse, kar ni prišraufano.
Sodeč po napovedih vreme sicer ne bo bogvekaj, ampak to me niti malo ne skrbi. Zelo dobro namreč vem, kakšno vzdušje in frekvenca bivanja nas tam čakata.
Dež in oblačnost bosta le na nebu.
V naših srcih zagotovo ne…