ŠPANSKI KONEC MESECA

Dvanajst let je že minilo, odkar sem jo nazadnje obiskal. Z Erasmus družbo sem jo iz mesta Alicante na pot mahnil neposredno po svoji pestri rojstnodnevni žurki.

Še vedno se precej živo spomnim, kako sem tisto aprilsko špansko dopoldan v smeri letališča na ramenih nosil pet-litrsko plastenko (odrešilne!) vode in glavo, ki se mi je tisti moment zdela po obsegu in teži vsaj trikrat tolikšna.

Samo po zaslugi dobrih ljudi sem ujel interni let za Katalonsko prestolnico in še danes sem hvaležen, da je bil ta zelo kratek!

. . .

Če RyanAir-u vzdržijo motorji, bom čez nekaj ur ponovno tam.

Vsake toliko je na »bucket list-i« treba kaj prečrtati in tokrat je to ogled teniškega turnirja, ki se ga aktivno in vsakoletno udeležijo največji teniški mojstri.

Res me zanima, če ima Rafael Nadal tudi v živo pred servisom toliko dela s svojo čupo in če nalašč vedno nase zvleče premajhno številko kratkih hlač… 😉

Ko ugotovimo ta in še kakšen teniški detajl, jo s klapo mahnemo v mesto, ki ni majhno, in zato predvidevam, da nam dolgčas ne bo. 🙂