SVETOVNI DAN SOCIALNE PRAVIČNOSTI

Rohnela sta drug čez drugega. Prvi je drugemu mamo. Drugi je prvemu sestro.

Niti malo si nista bila naklonjena. Rjovela sta in rjovela, iz njunih očesnih zrkel je vil otipljiv bes.

Če med njima ne bi bilo visoke ograje, bi brez obotavljanja skočila drug v drugega. Vprašanje, kaj bi bilo potem…

Soseda sta že vrsto let in v lase si nista skočila prvič.

Za kreg vedno najdeta razlog, saj vsak od njiju vidi svoj košček resnice.

»SKOPUH«, »LENUH«, »ODERUH«, »BARABA« so vzdevki, ki si jih podajata. 

Oba hodita spat obolele glave. Nobenega od veselja ne razganja.

A danes bosta zakopala bojno sekiro. Soseda, bivši direktor in njegov zaposleni, si bosta segla v roke, se objela ter poravnala vse račune.

Na koledarju namreč piše, da beležimo svetovni dan socialne pravičnosti.

. . .

Hkrati je 20. februar dan, ko sem začel pisati pravljice.