Naj se spovem!
Razpuščene vaške kosmatince nikoli nisem dobro prenašal in psa doma nikoli nismo imeli. Kot otrok sem bil pripravljen prehoditi tudi dodaten kilometer le zato, da sem se ognil kosmati lajajoči gmoti – ne glede na njeno velikost. Na kratko: pred štirinožci sem imel vedno strah.
Šele v svojih tridesetih letih sem se ob besedah »pes, človekov najboljši prijatelj« prvič resneje zamislil. Na omenjen odnos sem začel gledati s precej manj odpora in z veliko več razumevanja. Povrh vsega me je načela še radovednost.
Z lastniki psov sem odpiral debate o tem, kaj res pomeni imeti psa. Priznam – ob številnih navdušujočih zgodbah me je zdravilna vez, ki se med psom in njegovim gospodarjem (lahko) ustvari, na tihem pričela fascinirati.
Temu pripisujem, da se danes s psi bolje zastopim (in obratno), se večkrat celo poigram z idejo o tem, kako bi bilo, če bi imel svojega kosmatega prijatelja, poleg vsega naštetega pa mi ni vseeno, kaj se s štirinožci dogaja v zavetiščih (in izven njih).
Ljudem, ki stojijo za projektom FLUFFY GOODIES prav tako ne. Naklonjenost do psov in skrb za njih so elegantno ter z izjemno srčnostjo združili na enem (spletnem) mestu.
Kljub temu, da (še) nimam psa, (že) podpiram njihovo idejo!
Dober začetek, kaj? 🙂