VOLAN + SMS = SLABA KOMBINACIJA

Nikakor ni moglo počakati. Med krajšo vožnjo proti domu – brez postankov na semaforjih, saj so tistega večera vsi rumeno utripali – sem z udarjanjem po telefonski tipkovnici odgovoril na tri sms-e. Tri!

Zapeljal sem na domače dvorišče ter živ in zdrav stopil iz avta. Kljub temu, da se je na cesti toliko dogajalo, sem na cilj srečno prispel. Spet in še enkrat več. Takrat se nisem spraševal, koliko bonusa še imam…

Med pisanjem teh vrstic me zmrazi in nikoli ne bom pozabil, kako hudo zmrazilo me je šele tisto soboto, ko se je moje vnovično butasto vedenje za volanom izšlo le za desetinko mišje trepalnice.

Pohodil sem bremzo, se ustavil ob cesti in počakal, da je tisti ‘telečji’ občutek v nogah izginil. Namesto tega, da bi dokončal sms, sem se začel spraševati o preostalih bonusih. Bil je skrajni čas.  

Sklenil sem, da se na voznikovem sedežu z udarjanjem po tipkovnici več ne igram.

Nikakor ni moglo počakati.

RES???

Stvari lahko počakajo! Še zlasti take, ki nas in soljudi spravljajo v (življenjsko) nevarnost.

Ampak, ne boste verjeli – veliko voznikov se s tem ne strinja!

Ne nakladam. Ko boste naslednjič na cesti, poglejte v avtomobile…

 

Sre(č)no!

 

PS: Sporočim, ko se odvadim še telefonarjenja… 😉