Se še spomnite, ko smo se konec decembra 1999 čohali po glavi in se spraševali, kaj za’enga zlodeja bo prinesla tista prelomna dvojka na koledarju?
Leto 2000 je bilo tik pred vrati in napovedovalo se je marsikaj. Predvsem to, kaj vse bo šlo v franže in kaj ne bo več funkcioniralo tako, kot je do takrat…
Ko so se odštevale zadnje sekunde starega leta, smo z napol priprtimi očmi v rokah držali kozarce šampanjca ter prepuščeni na milost in nemilost stopali v novo tisočletje.
A sekundo po polnoči je luč še vedno svetila, stari namizni računalniki so še naprej rohneli in tisti drobiž na bančnem računu je tam ostal.
Kakšno zmagoslavje!
Ne vem več točno, kako je potekalo silvestrovanje, a bržčas sem si (poln olajšanja!) dal duška z nazdravljanjem.
Prav nič drugače ni bilo nekaj tednov zatem, ko sem dopolnil svojih prvih 18 nadebudnih let, s poslavljanjem od mozoljastega ksihta ter grintave postave pa štartal v smeri drugega kroga (še kanček bolj nadebudne) polnoletnosti, ki ga poštempljam letos.
2X18 v 2018.
Ne me basat! Že?
Ni druge. Za to priložnost moram eno ušpilat!
(se nadaljuje… 🙂 )