Pomembno je, da svoj dan ali teden vzamemo pod natančen drobnogled.
Pomembno, da se osredotočimo na dogajanje, v katerega smo (bili) vpeti, ter na pripadajočo paleto naših občutkov, čustev in misli.
Zakaj? Ker teoretično namreč vsi dobro vemo, kako se stvarem streže, a večina izmed nas še vedno težko vsak dan (iz)živi po vseh svojih pričakovanjih. Velikokrat se nam kaj ponesreči.
Globlji in redni pregled naših dogodivščin in našega doživljanja le-teh nam pomaga, da je nesreče na naši dnevni agendi vedno manj oz. da bolje spoznamo njeno pravo vrednost.
Masaru Emoto, svetovno znan japonski pisec, raziskovalec in podjetnik (ravnokar sem prebral njegovo knjigo z naslovom Sporočilo vesolja in vode – priporočam…), je v nekaj stavkih vse to lepo povzel. Dejal je:
“Ljudje smo sposobni globokih čustev. Vsi smo kdaj razdražljivi, vznemirjeni, žalostni ali osamljeni. Ne smemo se počutiti krive, če nismo prav vedno prežeti z občutki ljubezni in hvaležnosti. Kadar začutite, da se vam v srce usedata žalost in obup, si pomagajte z neizmerno močjo besed.”
Delati analizo našega vsakdana, tedna in/ali meseca je torej eno. Drugo pa je, na kakšen način jo izvajamo.
Če se bomo pri pregledu lastnega delovanja, obnašanja in razmišljanja ves čas grajali in dajali v nič, nam to ne bo koristilo. Ko se pogovarjamo sami s sabo, imamo namreč prav tako opravka z besedami, ki, kot rečeno (in s strani Emota tudi znanstveno dokazano), nosijo svojo (ne)moč.
Izbirajmo jih modro.