Smetarji so prave zvezde! Za nami iz dneva v dan čistijo nesnago, ne glede na vreme, ne glede na politično in ekonomsko stanje v državi, ne glede na njihovo mizerno plačilo, ne glede na to, da svinjarija, ki jo odnašajo, ni njihovega porekla…
»Vsaka čast,« sem se med hojo zadrl v njegovi smeri in visoko dvignil palec desne roke. Za pozornost in izkazano spoštovanje se mi je zahvalil z velikim in toplim nasmehom. Tudi sam sem se razveselil.
To je bilo ta teden, zgodaj zjutraj na Viru pri Domžalah, termometer je kazal -15 Celzijevih stopinj, on in njegov smetarski kamerad pa sta skakala iz tovornjaka na tovornjak in medtem spretno praznila kontejnerje na poti.
Zgoraj omenjene in podobne heroje dnevno srečujemo na vsakem koraku. Pa jih opazimo? To so namreč trgovke 
in trgovci, čistilke, poštarji, cestni delavci, gostinsko in zdravstveno osebje (seznam je še kako predolg za ta zapis…), ki se vsak po svoje ter svojih danostih trudi, da bi nam bilo ustreženo…
Zadnjič, na primer, je bila ura deset minut čez polnoč – 1.1.2017 se je pisalo! – ko so v našo sosesko prihrumeli gasilci in začeli pri sosedih gasiti nastali požar… Še nazdraviti niso imeli priložnost, saj jih je nenaden klic spravil k takojšnji reševalni akciji. Junaško in plemenito!
Sprašujem se, zakaj po vsem tem še vedno ne cenimo in spoštujemo vse te ljudi VSAJ TOLIKO kot elegantno oblečenega moškega ali žensko, z mešetarskim pogledom usmerjenim striktno dva metra pred sabo v ravni liniji in z ‘blutut’ slušalko v enem ušesu ter z zadnjo verzijo ‘ajfona’ na drugem…
Ko se bo to zgodilo, se bo v današnji družbi prijetneje zadrževati.
Grem stavit.