Zadnje čase sem pogosto malo “našpičen”. Tak, malo nervozen. Seveda tega ne kažem navzven. Med publiko. Med maskami. Ker to se ne spodobi … (Ne?) To se (po)kaže doma. Med domačimi. Itak. Mojo osornost kasirajo… Preberi več »VEDNO NA KONCU STA DVE POTI …
“Čaki mal … Kaj pa če rečem Aljoši, da se javljam za skupno tekaško vandranje po Moravški planinski poti, o kateri sva se pred časom pogovarjala?” To idejo sem skozi pozno poletje in zgodnjo jesen… Preberi več »PO POTEH MORAVŠKIH VRŠACEV
Ta naslov nosi eno od poglavij v knjigi Neuhojena stezica in v njem pišem takole: “Spomnim se na ure telesne vzgoje. Za časa razrednega pouka je bilo to – pred slabimi tridesetimi leti. Učiteljica je rekla: »Danes… Preberi več »NE BO LAHKO, BO PA VREDNO